Susanne Wendler (Nemčija ) traverso
Sari Räsänen (Finska ): traverso
Agnieszka Oszańca (Poljska ): violončelo

Biografije:

Oszanca, Agnieszka
Agnieszka Oszanca je študirala čelo na Poljskem v mestih Opole in Krakow. Leta 2002 se je preselila na Nizozemsko in tam študirala baročni violončelo pri V. de Hoogu na konservatoriju v Utrechtu. Trenutno pripravlja magisterij in se specializira za igranje continua in repertoar za čelo iz 19. stoletja. Je članica orkestra Musica Poetica in večkrat nagrajenega ansambla Quintetto Pentatonoica in ansambla Pramea. Leta 2005 je sodelovala pri snemanju Mozartovih koncertov za flavto z ansamblom Schönbrunn za založbo Globe. Redno nastopa kot članica vseh naštetih in še drugih sestavov po vsej Evropi.

Räsänen, Sari
Sari Räsänen se je rodila v Kuopiu na Finskem, kjer je študirala flavto na Konservatoriju za glasbo in ples.
Leta 1999 je nadaljevala s študijem flavte na utrechtskem “Hogeschool voor de Kunsten” na “Faculteit Muziek” pri prof. A. de Quantu. Istočasno je začela igrati tudi traverso pod vodstvom W. Hazelzeta. Od septembra 2000 se posveča predvsem študiju baročne flavte in komorni glasbi. Junija 2004 je diplomirala z najvišjo oceno, junija 2006 pa je zaključila magistrski študij. Nastopa z raznimi komornimi ansambli in baročnimi orkestri po vsej Evropi.

Wendler, Susanne
Susanne Wendler je začela igrati traverso pri K. Kaiserju, historično interpretacijo je študirala v Freiburgu in Frankfurtu. Izpopolnjevala se je pri W. Hazelzetu na konservatoriju v Utrechtu in diplomirala leta 2001.
Od leta 1995 do 1998 je bila solo flavtistka v “Chursächsische Philharmonie”, orkestru, ki igra tako na sodobne kot na historične instrumente. Od leta 1998 kot svobodna umetnica igra v priznanih orkestrih, kot so “Akademie für alte Musik Berlin” in “Amsterdam Baroque Orchestra”. Z ansambli komorne glasbe nastopa po vsej Evropi.

Program

Johann Adolf Hasse (1699 - 1783):
Trio Sonata pour la Flauto Traversier Primo Flauto Traversier Secundoet basso del signor Hasse:
Adagio / Allegro / Adagio / Allegro
(Rokopis / Manuscript: Landesbibliothek Mecklenburg Vorpommern, Schwerin: mus 2519 LB Schwerin)

Jacob Friedrich Kleinknecht (1722 -1 794):
Triosonata 1 per due flauti e basso op.2:
Amoroso ed Andante / Allegro non tanto / Allegro assai

Georg Philipp Telemann (1681 - 1767):
VI sonates en trio dans le gout italien,qui peuvent se jouer aisement sur la flute traversiere et sur toutes sortes dínstuments:
Sonate en trio VI:
Largo / Vivace / Grave / Allegro
(Grave par Dumont a Paris 1731-1733)

Franz (Frantisek) Benda (1709 – 1786):
Trio für zwei Flöten:
Allegro / Andante / Allegro
(Rokopis / Manuscript: Landesbibliothek Mecklenburg Vorpommern, mus 1167 LB Schwerin)

Anna Bon di Venezia (1740 - 1767):
Sei Divertimenti a due flauti e basso dedicati all´Altezza Serenissima Elettorale di Carlo Teodoro:
Divertimento II:
Andante / Fuga / Allegretto

Johann Adolf Hasse (1699 - 1783):
Sonata a 3, Flauto traverso due col basso del Signor Hasse Sassone:
Andante / Allegro / Cantabile / Allegro
(Rokopis / Manuscript: Landesbibliothek Mecklenburg Vorpommern, Schwerin: mus 2517 LB Schwerin)
G major

Georg Philipp Telemann (1681 - 1767):
VI sonates en trio dans le gout italien,qui peuvent se jouer aisement sur la flute traversiere et sur toutes sortes dínstuments:
Sonate en trio III:
Grave / Allegro / Andante / Vivace
(Grave par Dumont a Paris 1731-1733)

Jacob Friedrich Kleinknecht (1722 - 1794):
Triosonata IV per due flauti e basso op.2:
Un poco lento / Allegro moderato / Allegro assai
(Nürnberg, Johann Ulrich Haffner, no 39, 1749)

Anna Bon di Venezia (1740 - 1767):
Sei Divertimenti a due flauti e basso dedicati all´Altezza Serenissima Elettorale di Carlo Teodoro:
Divertimento III:
Andantino / Allegro / Presto
(1790, Nürnberg)

Komentar k programu:

Koncert na bayreuthskem dvoru

Bayreuthski dvor je postal slaven zaradi svoje glasbe, slikarstva in arhitekture v času Wilhelmine, starejše sestre Friderika Velikega. Da bi stabiliziral politične razmere v Evropi, je oče Wilhelmino leta 1731 prisilil v poroko z grofom Friderikom iz Bayreutha. Očeta je morala ubogati, a prav tako ni vedela, da je dvor njenega bodočega moža v Bayreuthu veljal za podeželski dvor z zelo malo kulture. Vendar je na srečo njen mož Friderik, v nasprotju s svojim očetom grofom Karlom Teodorjem, ljubil glasbo in umetnost in je tako kot Wilhelminin brat tudi sam igral flavto. Grof Friderik je študiral v Ženevi, kjer je prišel v stik z idejami razsvetljenstva. Njegovo obvezno izobraževalno popotovanje ga je vodilo v Francijo, Belgijo, na Nizozemsko in v Nemčijo, spoznal je umetnost in kulturo: flavto se je učil pri Michelu Blavetu, ki je prebival pri Frideriku Velikem v Rheinsbergu, obiskoval je koncerte na Academie Royale de Musique v Parizu, študiral je rokopise v knjižnicah in arhitekturo.
Po poroki sta Wilhelmine in Friderik poskušala na dvor uvesti boljši slog življenja. Wilhelmine je iz Berlina v Bayreuth pripeljala nekaj dvornih dam, vendar je še zmeraj pogrešala izobražene ljudi in pogovore o umetnosti in filozofiji. Kot dvorni jezik je uvedla francoščino in poskušala vse spremeniti v francoskem slogu. Zgradila je puščavnikov dom in gradič z imenom Monbijou, kamor je lahko pobegnila pred realnostjo. Leta 1737 je grof Friderik dovolil Wilhelmini ustanoviti dvorno gledališče z najboljšimi pevci in glasbeniki in Bayreuth je postal slaven po svojih koncertih in operah. Wilhelmine je poskušala doseči enako visoko raven glasbe kot njen brat Friderik Veliki v Berlinu, vendar ji to zaradi pomanjkanja denarja ni uspelo.
Wilhelmine je napisala več oper in komorne glasbe, a je žal ohranjenih le nekaj rokopisov. Osebe iz njenih ohranjenih oper izražajo Wilhelminine občutke zavisti in manjvrednosti, njena glasba pa je kljub temu polna domiselnosti in občutka.
Na bayreuthskem dvoru so gostovali zelo znani skladatelji, kot so Franz Benda, Johann Joachim Quantz, Carl Heinrich Graun, Johann Adolf Hasse in bratje Kleinknecht. Veliko pevcev in glasbenikov je prihajalo iz Italije, med njimi Anna Bon, ki je že s šestnajstimi leti dobila mesto čembalistke. Anna Bon je morala biti odlična čembalistka, saj jo je Wilhelmine, ki je bila sama dobra čembalistka, zelo cenila. Celo Georg Friedrich Telemann je komponiral za dvor. Skladal je komorno glasbo in dve od njegovih oper Alarich in Adelheid sta bili prvič uprizorjeni v Bayreuthu.
Umetniško življenje je potekalo v velikodušnem in osupljivem slogu. Wilhelminin dvor je privabljal veliko obiskovalcev, med njimi Voltaira, ki je pogosto pisal Wilhelmini in jo obveščal o kulturnem in umetniškem dogajanju po Evropi.
Žal je leta 1756 sedemletna vojna nenadno prekinila cvetoče kulturno življenje v Bayreuthu.