Martina Burger, Katarina Kodele, Kristina Bitenc, Barbara Tišler: sopran
Tatjana Vasle, Alenka Bobek, Špela Vrtačnik, Valentina Ovnič, Vita Hribar: alt
Polona Češarek, Matevž Kajdiž, Janez Rozman, Blaž Tomšič, Metod Palčič, Igor Novak: tenor
Darko Vidic, Janko Potočnik, Primož Krt, Tomaž Zadnikar, Matej Kališnik: bas
Domen Marinčič: violone
Tomaž Sevšek: orgelski pozitiv

Dejan Pevčevič: recitator

Sebastjan Vrhovnik: dirigent

Program

In Domino speravit cor meum
(OM: 1/83)

Sv. Trojica

Duo Seraphim clamabant
(OM: 3/1)

Gloria tibi Trinitas
(OM: 3/2)

Benedicamus atre met Filium
(OM: 3/5)

O beata Trinitas, tibi laus
(OM: 3/13)

O beata Trinitas coaequalis una Deitas
(OM: 3/19)

In voce exultationis resonet epulantes
(OM: 3/11)

Sv. Marija

Sancta et immaculata virginis
(OM: 4/37, à 6)

Nativitatem Beatem Mariae Virginis,
4/34, à 6

Ave Maria,
4/39, à 6

(Elisabethae vero impletum est tempus (OM: 4/20))

Madrigali à 4

Si vox est canta, si mollia brachia salta
(HM: 2/22)

Si prolixa facit sapientem barba
(HM: 2/24)

Vos, qui nulla datis
(HM: 2/27)

Nemo placet stultis
(HM: 2/29)

In terra summus rex
(HM: 3/34)

Archipoeta facit versus
(HM: 3/36)

O mors
(HM: 3/42)

En ego campana
(HM: 3/43)

Madrigali à 6

Cui bene succedit
(M: 13)

Noli laudari
(M: 14)

Cui sunt multa bona
(M:16)

Quam bene apud memores
(M: 42)

Plus laudatori
(M:47)

Musica Musarum germana
(M:29)

OM: Opus musicum
HM: Harmoniae morales
M: Moralia
 

Komentar k programu:

Iacobus Gallus je delal v izjemno bogatem obdobju evropske glasbene preteklosti, in sicer v drugi polovici 16. stoletja, ko renesančna polifonija doseže vrh v tehničnem ter izraznem pogledu. Bil je najpomembnejši slovenski sodobnik vrste znamenitih evropskih mojstrov pozne renesanse, ki so v okviru klasične polifonije odkrivali nove izrazne možnosti. In ravno tu lahko Gallusa postavimo v ospredje; kot skladatelja, ki ob izjemnem poznavanju renesančnih kompozicijskih načel mnogokrat le-te revolucionarno obide v prid vlogi izraza. Njegova dela dovršeno zaznamuje enakovredno prepletanje besedila z glasbo, kjer je zanj pomembno besedilo v celoti. Gallus osvetljuje besedilo z različnimi glasbenimi elementi: harmonijo, ritmom, predvsem pa z melodijo, kar naredi njegova dela tako edinstvena in zanimiva – tako za poustvarjalca kot tudi za poslušalca.

V prvem delu nocojšnjega koncertnega sporeda bodo predstavljeni moteti iz njegove obsežne zbirke »Opus musicum/Glasbeno delo« (štirje zvezki od 1586 do 1591, 374 motetov), kjer je skladatelj združil motete za krog cerkvenega leta. Uvodni motet »In Domino speravit cor meum« nas najprej popelje v postni čas, kjer je glasba v skladu z besedilom koralnega značaja in le mestoma prepletena s krajšimi imitacijami. V skladu z besedilom skladatelj z veliko kompozicijsko spretnostjo začetno potrtost neprisiljeno pripelje v zaupljivo pričakovanje. Postnemu motetu, ki je izšel v tretjem zvezku prve knjige, sledijo moteti, ki so zbrani v prvem zvezku tretje knjige z naslovom »De sancta Trinitate et de Corpore Christi«. Zvezek obsega 26 skladb in vsebuje motete, ki so posvečeni prazniku Svete trojice in Svetemu rešnjemu telesu. S tretjo knjigo je Gallus sklenil krog cerkvenega leta in z njo izpolnil glavno liturgično nalogo, kjer je dopolnil praznično bogoslužje z glasbo. Preostali moteti koncertnega sporeda izhajajo iz četrte knjige, kjer pa Gallus del ni razvrstil po vsebini, temveč po številu glasov. Kljub tej razporeditvi imajo vsi zvezki enako notranjo zgradbo, kjer v prvi skupini najdemo današnje tri motete, ki opevajo sv. Marijo. Sklepni osemglasni motet »Elisabethe vero impletum est tempus« nam opisuje dogodke rojstva Janeza Krstnika, ki mu je Gallus namenil kar pet skladb, kar je daleč največ v čast enemu svetniku. Kompozicijsko izjemno zanimiv in obsežen dvodelni motet, kjer Gallus v prvem delu na dramatičen način prikazuje odločni »nequaquam/nikakor« matere Elisabethe, ki je zahtevala, da je sinu ime Janez in ne Zaharija po očetu, kot so to zagovarjali sorodniki. V drugem delu se nagovarjanje sorodnikov in pritisk usmeri še na očeta, ki pa slednjič le popusti in pristane na ime Janez. Celotno zgodbo Gallus kompozicijsko izvrstno ponazarja s pogostimi ponavljanji in široko razpredenimi koloraturami.
Druga polovica koncerta nam prinaša izbrane madrigale iz treh zvezkov »Harmonie morales/Morlane harmonije« (1589, 1590 in 1590, 53 madrigalov) in posthumno izdane zbirke »Moralia« (1596, 47 madrigalov). V prvem simboličnem madrigalu z naslovom »Si vox est canta/Če imaš glas, poj« besedilo nagovarja pevca, naj s svojim darom glasu in umetnostjo vokalne polifonije razveseljuje svojo okolico. Vsem naslednjim madrigalom je skupno, da so besedila vzeta iz antologije srednjeveških pregovorov in aforizmov Carmina proverbalia (Basel, 1576), katerih aktualnost ostaja vse do današnjega globaliziranega sveta. Besedilo madrigala »Cui sunt multa bona« nam govori: »Kdor ima mnogo, temu se daje največ darov. Tukaj ima ljudstvo navado, da se kruh ponudi premožnim. Tistim, ki imajo dovolj, pripada še več, njim se od vsepovsod prinaša, daje, kupuje, revež pa ostane praznih rok«.
Drugi del koncerta zaključuje slavospev umetnosti glasbe »Musica Musarum germana«.
Naj torej živi Muzika, ki razveseljuje človeške duše, naj torej živi Muzika, draga najvišjemu Bogu.

Sebastjan Vrhovnik