Jessica Bäcklund, Annasara Jaensson: sopran
Dan Johansson: kontratenor
Peter Pontvik: kontratenor
Love Enström: tenor
Carl-Fredrik Jaensson: tenor
Yamandú Pontvik: baritone
Christian Engquist: bas
Markus Ström: kljunaste flavte
Karl Nyhlin: baročna kitara
Magdalena Mårding: viola
Karl Thorsson: tolkala
Daniela Valero: baročna plesalka
Kaj Sylegård: baročna plesalka

dirigent: Peter Pontvik

Program

Andrés Flores* (1690 - 1764):
A este edificio célebre
(*1)

Anonymus* (ca. 1600):
Codice Sta Eulalia:
Dios es ya nacido / Vachonloj ibankinal
(*1)

Anonymus (ca. 1783):
Codice Martínez Compañón:
Baile del chimo

Anonymus:
Maria, todo es Maria (1713)

Anonymus (ca. 1783):
Codice Martínez Compañón:
Lanchas para bailar (*1) (*2)

Roque Jacinto de Chavarría (1688 – 1719):
Fuera, fuera, háganles lugar
(*1)

Lucas Ruiz de Ribayaz (fl 1677):
Luz y Norte Musical:
Marionas, gaytas y zarambeques
(*3)

Gaspar Fernandes (ca 1570 - 1629):
Negrinho tiray vos la (1610)
(*1)

Juan de Araújo (1646 - 1712):
Salga el torillo
(*1)

Anonymus (1657):
Hyhyhy que de riza morremo (Negro a 8):
(*1)

Anonymus:
Moxos Archive:
Señora doña María
(*1)

Manuel Blasco (fl 1682 – 1696):
Codex Ibarra:
La chacona me piden, vaya
(*1)

Lucas Ruiz de Ribayaz (fl 1677):
Luz y Norte Musical:
Xácaras por primer tono
(*3)

Juan Gutierrez de Padilla (1590 - 1664):
Deus in adiutorium meum intende

Lucas Ruiz de Ribayaz (fl 1677):
Luz y Norte Musical:
Gallardas
(*3)

Tomás de Torrejón y Velasco (1644 – 1728):
La Púrpura de la Rosa (1701):
No puede Amor

Joseph Hortuño (17. st):
Codex Ibarra:
Vamos todos a ver
(*1)

Juan García de Zéspedes (1619 - 1678):
Convidando está la noche
(*1)

(*1) transkripcija / transcription: Peter Pontvik
(*2) koreografija / choreography: Magdalena Villarán
(*3) koreografija / choreography: Daniela Valero/Kaj Sylegård

Komentar k programu:

V prostranstvih Latinske Amerike cveti bogata multikulturna dediščina, ki je posledica prisotnosti Indijancev, evropskih naseljencev in afriškega vpliva. Posebej fascinantna je tradicija zahodne renesanse in baroka, ki je bila prenesena čez Atlantik, pognala korenine v indijanski zemlji in pridobila nove oblike. A vseeno je latinskoameriško renesančno in baročno glasbo težko opredeliti, saj mnoge predkolonialne indijanske atre m niso imele enotne kulturne dediščine. Skupni imenovalec moramo zato iskati v (cerkveni) glasbi, ki so jo Evropejci kot prevladujoča etnična skupina prinesli na “novi” atre met.

Za osvajalci so prišli misijonarji, ki se jim je prebivalstvo teh novih ozemelj mudilo spreobrniti v krščanstvo. Kmalu so spoznali, da jim lahko pri prepričevanju Indijancev, naj se pridružijo krščanskemu vsakodnevnemu življenju in nato še veri, zelo pomaga glasba. Tako so nastale zanimive glasbene mešanice: na primer kompozicije, napisane v formalnem jeziku evropske renesanse, ki pa so v besedilo vključile lokalne indijanske jezike.

Biografija:

Ensemble Villancico je bil ustanovljen leta 1995, da bi izvajal renesančno glasbeno zbirko Cancionero de Upsala. Njihov program se je pozneje razširil in vključil druge zbirke iz 16. stoletja, ki so zgodovinsko povezane z nordijskimi državami. Danes ansambel izvaja predvsem glasbo iz latinskoameriškega baročnega obdobja in je edini skandinavski ansambel, ki se s to glasbo ukvarja.
Ansambel Villancico je nastopal po Evropi in Južni Ameriki in pripravil več kot 250 koncertov v 26 državah. Nastopil je na različnih velikih festivalih in pripravil številne televizijske nastope in radijske posnetke. Izdal je pet zgoščenk. Leta 2001 je ansambel na Hrvaškem prejel nagrado Ivana Lukačiča.