Simone Bensi: oboa
Marco Ortolani: klarinet
Gianfranco Dini: rog
Claudio Verh: bas
Carlo Ipata: traverso

Program:

Giovanni Gioacchino Maria Cambini(1746 – 1825):
Trois Quinttetti concertans
Allegro maestoso / Larghetto cantabile / Rondo: Allegretto grazioso

Gioacchino Rossini (1792 – 1868):
Tema con variazioni per flauto, clarinetto, corno,fagotto:
Andante / allegretto

Ludwig Van Beethoven (1770 – 1791):
Duo per clarinetto e fagotto:
Allegro sostenuto / Aria con variazioni (andantino con moto)
(woO 27 N°3)

Antonin Reicha (1770 – 1836):
Quintetti op 88
Quintetto op 88 n°3 in G major
Introductione: lento / Alegro assai / Adante / Menutetto: allegro vivo / Finale:allegro vivace.

Komentar k programu:

Giuseppe Cambini (Livorno, 1746 – Pariz, 1825) - Kvintet št. 1

Giuseppe Cambini velja v zgodovini pihalnih kvintetov za iznajditelja tega žanra. Torej, bil je prvi, ki je sestavil skladbo za komorno skupino, sestavljeno izključno iz pihalnih glasbil. Njegovi Trois Quintetti Concertans so bili objavljeni med letoma 1797 in 1799. Lahko bi ga označili za edinega predhodnjika Kvinteta K452 W. A. Mozarta, ki je bil napisan za oboo, klarinet, rog, fagot in klavir, objavljen pa pozneje leta 1800. Trije Cambinijevi kvinteti, ki še danes ohranjajo svežino in inovativnost, so nastali dvajset let pred slavnimi štirindvajsetimi Reichanovimi kvinteti in so po zasnovi bližji osnovni koncertni simfoniji kot pa godalnim kvartetom, kjer prevladuje prva violina.

Gioacchino Rossini (Pesaro, 1792 – Passy de Paris, 1868) – skladba Tema con Variazioni

Čeprav to delo ne spada med Rossinijeve mojstrovine, je slog skladbe Tema con Variazioni nepogrešljiv, saj v togi in trdni formi združuje ironijo in inovativnost. Po kratkem uvodu se prvič oglasi prepričljivi zvok fagota, ki se mu pridružijo še ostali instrumenti. Živahne in razigrane variacije dajejo skladbi eksplozivnost. Nepogrešljivi finale v slogu rossinijevega crescenda požanje – kot običajno – bujen aplavz.

Ludwig van Beethoven (Bonn, 1770 – Dunaj, 1827) – Duo za klarinet in fagot Wo027 št. 3

Skladba, ki je nastala na koncu 18. in v začetku 19. stoletja, ni bila od vselej pripisana mlademu Beethovnu: kritiki so jo umestili v obsežen repertoar njegovih del, čeprav njena prisotnost v njem ne dvigne ali zmanjša vrednosti Beethovnovemu mojstrstvu. Skratka, skladbo sestavljata allegro sostenuto in arije s (štirimi) variacijami, zaključi pa se s sproščenim allegrom.

Antonin Reicha (Praga, 1770 – Pariz, 1836) – Kvintet op. 88 št. 3

Antonin Reicha je plodovit skladatelj in učitelj, ki je bil nenehno v stiku z največjimi glasbeniki svojega časa (Beethovnom, Haydnom, Cherubinijem). S svojo intuitivnostjo je močno zaznamoval generacijo, ki mu je sledila (Berlioza, Liszta in Wagnerja). Skladbe za pihala so dokaz njegove izvirnosti in genialnosti: to še zlasti velja za njegovih štirindvajset kvintetov za pihalna glasbila, v katerih se Reicha povzpne v sam vrh glasbenih mojstrov. Kvintet op. 88 št. 3 je tipičen primer njegovega sloga. Sestavljen je iz štirih nasprotujočih si tempov, v katerih z ironijo preskakuje iz enega tempa v drugega: hitremu uvodu sledijo lento, menuet v allegru in zelo hiter scherzo.

Biografija:

Ansambel dell'Accademia je bil ustanovljen znotraj firenškega inštituta Accademia Bartolomeo Cristofori, kjer se poučuje fortepiano in izvaja glasbene repertoarje. Glasbeniki tega ansambla sodelujejo z najboljšimi ansambli in orkestri stare glasbe, kot so Sonatori della Gioiosa Marca, Barocchisti, Europa Galante, Concerto Italiano, Giardino Armonico. Pogosto nastopajo tudi kot glavni povabljeni v znanih simfoničnih orkestrih, in sicer v Maggio Musicale Fiorentino, Orchestra della Toscana in tržaškem orkestru Teatro Verdi. Svoje izkušnje so združili v skupnem projektu, ki slušateljem nudi klasični in predklasični repertoar pihal.