Hieke Meppelink: sopran
Sytse Buwalda: alt
Nico van der Meel: tenor
Marcel Moester: bas
Saskia Coolen: kljunasta flavta, viola da gamba
Erik Beijer: viela, viola da gamba
Louis Peter Grijp: lutnja, citre
 

Program:

Gherardus Mes (fl. 1561):
Souterliedekens V Het achste musyck boeck:
Psalm 35: Die boose sprack in zijn ghedacht
(Antwerpen 1561)

Jacobus Clemens non Papa (ca. 1510 / 15 – 1555 / 6):
Souter Liedekens I. Het vierde musyck boexken:
Psalm 35: Die boose sprack in zijn ghedacht
(Antwerp 1556)

Jacobus Clemens non Papa (ca.1510 / 15 – 1555 / 6):
Souter Liedekens IIII. Het sevenste musyck boexken:
Den lof sanc, der glorioser maget, ende moeder ons Heeren
(Antwerpen 1557)

Gherardus Mes (fl. 1561):
Souterliedekens V Het achste musyck boeck:
Psalm 39: Ick heb verwacht den Heere
(Antwerpen 1561)

Anonymus:
Het ierste musyck boexken:
Dese coxkens en aerdighe moxkens
(Antwerpen 1551)

Carolus Souliaert (? - 1540):
Het ierste musyck boexken:
Myns liefkens bruyn ooghen
(Antwerpen 1551)

Anonymus:
Het tweetste musyck boexken:
Wy comen hier gheloopen
(Antwerpen 1551)

Anonymus:
Derde Musyck Boexken:
Entre du fol / Le joly boys / Den VII. ronde. Il estoit une fillette / Den hoboecken dans / La morisque
(Antwerpen 1551)

Anonymus:
Antwerps liedboek:
Het daghet inden oosten
(Antwerpen 1544)

Jacobus Clemens non Papa (ca. 1510 / 15 – 1555 / 6):
Souter Liedekens I. Het vierde musyck boexken:
Psalm 4: Als ick riep met verlangen
(Antwerpen 1556)

Gherardus Mes:
Souterliedekens V Het achste musyck boeck:
Psalm 4: Als ick riep met verlangen
(Antwerpen 1561)

Anonymus:
Souterliedekens:
Psalm 132 / Psalm 133 / Psalm 135
(Antwerpen 1540)

Loys Bourgeois (ca. 1510 / 15 – 1559):
De Psalmen Davids, Ende Ander Lofsanghen:
Psalm 23: Myn Godt voedt my als myn heerder ghepresen
(Heidelberg 1566)

Jan Pieterszoon Sweelinck (1562 - 1621):
50 pseaumes de David:
Psalm 23: Mon Dieu me paist sous sa puissance haute
(Amsterdam 1604)
(Prevod besedila / Text translation: Clément Marot)

Jan Pieterszoon Sweelinck (1562 - 1621):
Livre quatriesme et conclusionnal des pseaumes de David:
Que Dieu se monstre seulement
(Haarlem 1621)

Jacobus Clemens non Papa (ca. 1510 / 15 – 1555 / 6):
Souterliedekens II. Het vijfde musyck boexken:
Ghenadighe Heere myn toeverlaet
(Antwerpen 1556)

Anonymus:
Haerlems oudt liedtboeck:
[Doen] Hanseleijen over de heyde reed
(Haarlem 1716)

Anonymus:
Chorearum Molliorum Collectanea:
De Post / Almand Damours / La Basse Gaillarde
(Antwerpen 1583)

Anonymus:
Antwerps Liedboek:
Ic hebbe gedragen wel seven jaer
(Antwerpen 1544)

Anonymus:
Antwerps Liedboek:
Bistu een crijgher
(Antwerpen 1544)

Anonymus:
Antwerps Liedboek:
Het was een aerdt-, een aerdich medecijn
(Antwerpen 1544)

Anonymus:
Antwerps Liedboek:
Tribulatie en verdriet
(Antwerpen 1544)

Anonymus:
Hortulus cytharae:
Een fiere gelaete / Branle Hoboken
(Antwerpen 1570)

Loduvicus Episcopius (c. 1520 - 1595):
Niewe Duytsche Liedekens:
Een bier, een bieren broyken
(Maastricht 1554)

Servaes van der Muelen:
Niewe Duytsche Liedekens
Altijt so moet ic trueren
Maastricht 1554

Loduvicus Episcopius (c. 1520 – 1595):
Niewe Duytsche Liedekens:
Ic zou studeren in eenen hoeck
(Maastricht 1554)
 

Komentar k programu:

Leta 1566 je Primož Trubar objavil Ta celi psalter Davidov, Petrus Datheen pa še istega leta celoten psalter v nizozemščini, ki so ga Loys Bourgeois, g. Pierre in drugi uglasbili po slavnih francoskih ali ženevskih napevih. Trubar in Datheen sta delala v času nastanka psaltra Souterliedekens, objavljenega v Antwerpnu leta 1540. Souterliedekens je bil prvi celoten psalter, objavljen v vseh evropskih jezikih. Pesnik in utrechtski visoki plemič Willem van Zuylen van Nyevelt je 150 različnih ljudskih napevov za psalme izbral, da bi namesto živahnejših in nesmiselnih pesmi spodbudil mladino k petju svetih psalmov.
Psalmi Souterliedekens so poželi velik uspeh in bili večkrat ponatisnjeni. Prepevali so jih protestanti, v manjši meri pa tudi katoličani, čeprav jih je katoliška cerkev preganjala. Po objavi psaltra Souterliedekens v prevodu kalvinista Datheena je bil ta med nizozemskimi in flamskimi menoniti vse bolj prepovedan. V 17. stoletju ga je popolnoma izpodrinil Datheenov psalter.
Souterliedekens je bil tudi z glasbenega stališča zelo zanimiv. Notni zapis 150 različnih ljudskih napevov je bil velik podvig, od katerega se je ohranila najzanimivejša zbirka pesmi. Znani cerkveni glasbenik Jacobus Clemens non Papa je za ves psalter Souterliedekens zložil skladbe za tri glasove, ki so izšle v štirih knjigah antwerpenskega glasbenika in skladatelja Tilmana Susata (1551). Te skladbe pomenijo mejnik v zgodovini evropske glasbe, ampak se redko izvajajo zaradi nerazumevanja nizozemščine, ki jo tuji pevci težko izgovarjajo. Gherardus Mes, učenec in manj znani naslednik Clemensa non Papaja, je prav tako zložil cikel psalmov Souterliedekens, a tokrat za štiri glasove (1562). Razlika je presenetljiva: namesto Clemensovih rahlo arhaičnih pesmi jih je Mes uglasbil v slogu glasbe iz sredine 17. stoletja in staro tipično melodijo zamenjal s sodobnejšo.
Ta tradicija nizozemskih psalmov je dosegla vrhunec s skladbami Jana Pietersza Sweelincka, znanega organista iz Amsterdama. Vseh 150 psalmov je na podlagi francoskih besedil in melodij sestavil za štiri ali več glasov v kontrapunktu.

V program niso vključeni le psalmi, pač pa tudi posvetne pesmi, na podlagi katerih je psalter Souterliedekens tudi nastal. Najbolj znana je t. i. Antwerpenska pesmarica (1544), prva obsežnejša natisnjena zbirka nizozemskih pesmi, ki vsebuje izvrstne srednjeveške balade o nesrečnih ljubezenskih spletkah in novejše pesmi retorikov z njihovo mojstrsko tehniko rimanja. Ker Antwerpenska pesmarica ni vsebovala notnega zapisa, smo melodijo povzeli iz cerkvenih pesmaric, še zlasti po (enoglasnih) psalmih Souterliedekens.

Večina skladb iz tega programa je bila objavljena v Antwerpnu, in sicer v tedaj znani nizozemski knjižni tiskarni. Večglasne psalme Souterliedekens je objavil Tilman Susato, ki je bil tudi sam mestni glasbenik. Leta 1551 je začel zlagati serijo »Musyckboecxkens« (pesmaric) z novimi glasbenimi vsebinami v nizozemskem jeziku, da bi dokazal, da je glasba, napisana v nizozemščini (»v našem maternem jeziku«), enakovredna glasbi v francoščini, italijanščini ali latinščini. Ta humanistična zahteva po uporabi domačega jezika v glasbi je sovpadala z močnim literarnim gibanjem, ki si je prizadevalo nizozemski jezik povzdigniti na povsem samostojno literarno raven. Susatovi prvi knjigi iz te serije sta vsebovali posvetno glasbo nizozemskih in flamskih skladateljev ter ljubezenske in komične pesmi o prebivalcih z mestnega obrobja, kot so prostitutke in berači. Njegova tretja knjiga vsebuje instrumentalno plesno glasbo, ki je najverjetneje alternativna različica ljudske žive glasbe, čeprav ima večina pesmi francoske naslove.
Susatova pobuda ni doživela tržnega uspeha, a so pesmarico kljub temu posnemali tudi drugi, kot je denimo maastrichtski založnik Jacob Baethen. Njegova zbirka Niewe Duytsche Liedekens (Nove nizozemske pesmi, 1554) vsebuje še boljše posvetne skladbe kot Susatova, saj so jih zložili mojstri, kot sta Clemens non Papa in odlični lokalni skladatelj Loduvicus Episcopius, ki je na podlagi ljudske glasbe napisal več skladb. Taki sta glasna napitnica in šestdelna skladba, ki bi jo lahko poimenovali Cries of Louvain (Kriki v Louvainu), saj govori o študentu, ki se zaradi glasov, ki jih je slišati s ceste, ne more v miru učiti.
Louis Peter Grijp

Biografija:

Camerata Trajectina (glasbena skupina iz Utrechta, ustanovljena leta 1974) je prejela ime po stari holandski glasbi, ki jo skupina izvaja. Repertoar skupine obsega tematiko in osebnosti iz holandske zgodovine, nastopala pa je na mnogih državnih slovesnostih, denimo ob Utrechtski uniji (1979) in na slovesnosti nizozemske Vzhodnoindijske družbe (2002). Posebna tematika je posvečena odnosu med slikarstvom in glasbo v povezavi z razstavami Jana Steena (Rijksmuseum, Amsterdam 1996) in Fransa Halsa ter njegovih sodobnikov (Haarlem 2004). Ansambel je nastopal na mnogih koncertih na Nizozemskem (večkrat tudi na festivalu stare glasbe v Utrechtu), v Belgiji in drugih evropskih državah, v Združenih državah, Mehiki, Kanadi, Indoneziji in Gani. Posnel je tudi več kot 20 zgoščenk za založbi Globe in Philips Classics.