Kostanjevica na Krki je najmanjše slovensko mesto, ki leži na otoku reke Krke, zato jo tudi imenujemo Dolenjske Benetke.
Ostanki naselitev so ohranjeni že iz keltskih in rimskih časov, naselbina pa je prvič omenjena v letu 1091, ko je bila središče posesti Koroških vojvod Spanheimov. Leta 1234 je vojvoda Bernard ustanovil še samostan. Leta 1252 je Kostanjevica na Krki pridobila še mestne pravice in pred kratkim smo praznovali 750-letnico teh pravic, ki predstavljajo Kostanjevico kot eno najstarejših mest v Sloveniji.
Kostanjevica na Krki je v letu 2006 postala občina in ima 2500 prebivalcev. Več kot polovico občine pokrivajo gozdovi. Krakovski gozd z rezervatom predstavlja največje območje nižinskih gozdov hrasta doba v Sloveniji. Na južnem delu občine ob hrvaški meji pa se razprostira masiv Gorjancev, ki je porasel predvsem z bukovimi gozdovi. Največje kmetijske površine so ob sami reki Krki, kjer se intenzivno kmetuje z zelenjavo, na višjih gričih pa pridelujejo vinogradniki značilno dolenjsko vino cviček, ki je posebnež in zakonsko zaščiteno vino. Kostanjevica na Krki ima le malo industrijskih obratov, nekaj je obrtništva, zaposleni prebivalci se vozijo v službe v bližnje kraje kot so Šentjernej, Novo mesto, Krško in Brežice.
Največja ponudba v Kostanjevici na Krki je kulturno življenje z Galerijo Božidar Jakac na čelu, ki ima v svojih galerijah znane zbirke slikarjev Božidarja Jakca, Toneta Kralja, Franceta Kralja, Ivana Goršeta, Zorana Didka, Jožeta Gorjupa, Pletersko zbirko starih srednjeveških mojstrov, kiparja Janeza Boljke in grafični kabinet Bogdana Borčića. V okolici nekdanjega samostana je postavljena zbirka kiparjev mednarodnega simpozija Forma viva, v cerkvi in razstaviščih pa vsako leto razstavljajo različni avtorji svoja dela. V osnovni šoli je Gorjupova galerija in na otoku Lamutov likovni salon.
Zasluge za veliko kulturno dogajanje ima Lado Smrekar, ki je dal Kostanjevici na Krki še poseben kulturni pečat. Poleg Smrekarja ima Kostanjevica na Krki vrsto znamenitih ljudi, in sicer cistercijana Lenarta Pacheneckerja, avtorja slovenske katoliške knjige, gozdarja in izumitelja ladijskega vijaka Josipa Reslja, zdravnika in mecena medicinske fakultete Ivana Oražna, sadjarskega strokovnjaka Ivana Beleta, publicista Boža Borštnika, slikarja in kiparja Jožeta Gorjupa, ustanovitelja Kostanjeviške vinarske zadruge leta 1929 Jožeta Likarja, profesorja veterine Franceta Bučarja in domačega pesnika Jožeta Cvelbarja.
Kostanjevica na Krki je tudi dežela turizma, saj premore vrsto naravnih in kulturnih znamenitosti. Obiskovalci si poleg galerij lahko ogledajo še kostanjeviško kraško jamo, Krakovski pragozd, hodijo na panoramske izlete ali pa poletijo z balonom. Lahko pa se še kopajo v reki Krki, kolesarijo po kolesarskih poteh, ribarijo in lovijo divjad, na koncu pa lahko obiščejo vrsto gostinskih lokalov in kmečke turistične ponudbe z domačo hrano in vinom cvičkom.

Mojmir Pustoslemšek,
župan Občine Kostanjevica na Krki