Ne bom opletal s superlativi, ki bi bili zagotovo na mestu, se samo iskreno zahvaljujem, ker mi Vaša soudeležba glede na moj dosedanji vložek in glede na vsa prizadevanja moje letošnje ekipe, zelo veliko pomeni, čeprav pogosto ni niti časa, da bi Vam to neposredno povedal.

V Vaše osebno zadovoljstvo želim na kratko omeniti samo naše najpomembnejše dosežke. To kratko poročilo o doseženem povzema le najosnovnejše konture, podrobno poročilo bo sledilo nekoliko kasneje.

Naš program nam je uspelo še močneje uveljaviti na širšem evropskem prostoru, kjer danes velja za enega najuglednejših in najprestižnejših evropskih festivalov stare glasbe. To ni mnenje strokovnjakov, na katere bi lahko vplivali s protiuslugami ali lobiranjem, to je mnenje kompetentnih in neodvisnih evropskih kolegov, ki tako naš program tudi presojajo, ter mnenje mednarodno priznanih vrhunskih umetnikov, ki naše rezultate primerjajo z drugimi uglednimi festivali, kjer se gibljejo. Slednji kot našo primerjalno prednost pogosto omenjajo neposreden stik z njimi in pozornost, ki so je pri nas deležni bolj kot drugje.

Da smo med evropskimi kolegi dejansko upoštevanja vreden festival najbolj pove letošnji forum REMA (Evropska mreža za staro glasbo, ki trenutno šteje dobrih 50 članov), katerega organizacija nam je bila zaupana na pobudo Izvršnega odbora. Ob forumu z mnogimi polemičnimi razpravami smo direktorjem najuglednejših festivalov dodobra prestavili tudi Slovenijo v njeni najlepši luči, na kar sem še posebej ponosen. Neposredno smo jim predstavili ne le naš festival, ampak tudi slovensko kulturno dediščino od Brežic, Šentruperta in Turjaka do Toneta Kralja, nad katero so bili navdušeni, in tudi Primoža Trubarja, njegove kraje in njegovo delo. V Brežicah je bil tudi tretji krog podpisovanja deklaracije evropskih festivalov o medkulturnem dialogu.

Slovenski ansambel za staro glasbo Musica Cubicularis smo plasirali v Piso na Festival Toscano di Musica Antica, kjer mu je bil zaupan otvoritveni koncert, in v Chiopris Viscone v severni Italiji v okviru naše mednarodne izmenjave.

V sodelovanju z Osnovno šolo Brežice smo uspešno izvedli Animateko, animacijski program od lanskega decembra do letošnjega junija, s programi različnih žanrov:
Slovenski tolkalni projekt,
okrogla miza o medkulturnem dialogu,
delavnica Šola, oklep in grb, ki je približala srednjeveškega posameznika in družbo,
delavnica za animacijo,
dan odprtih vrat s predstavitvijo glasbenih instrumentov, upodobljenih na slovenskih gotskih freskah,
Hiša Abecednica s poudarkom na Primožu Trubarju, in
že tradicionalen nastop Osnovne šole Brežice (tokrat v koprodukciji s francoskimi mladimi umetniki) kot zaključek šolskega leta in uvod v Festival Brežice: predstava Martin Krpan.

V Sloveniji smo izvedli 43 koncertov v 17 slovenskih občinah na 32 historičnih lokacijah. Vključili smo nekatera nova okolja: Domžale (Groblje), Idrija (Grad Gewerkenegg, cerkev v Spodnji Idriji), Ljubljana (Grad Fužine), Velenje (Grad Velenje) in v »starih« okoljih vključili v našo mrežo nekatere nove lokacije: cerkev v Škocjanu (Grosuplje), cerkvi v Hrastovici in Mokronogu (Mokronog-Trebelno), cerkev na Vihru (Šentrupert) in cerkev v Trebnjem (Trebnje). Ne le, da našo festivalsko publiko naša »nova odkritja« izrazito vznemirjajo, s tem smo tudi Slovenijo zelo uspešno predstavili Evropi kot zanimivo kulturno in turistično destinacijo. Po grobi oceni je bil letošnji obisk še boljši kot lanski, več bo pokazala podrobnejša analiza.

Hrvaškim kolegom smo pomagali vzpostaviti nov festival v Gornji Stubici SubTilia, kamor smo na dva historična prostora (Dvorac Oršić, cerkev sv. Jurja) posredovali štiri naše koncerte.

Zasnovali smo Razvojno konferenco, kjer nas je trenutno včlanjenih osem festivalov iz Slovenije, Hrvaške in Italije in ki naj bi v naslednjih letih spodbujala sodelovanje med festivali in lokalnimi okolji.

V sodelovanju z RTV Slovenija smo uspešno nadaljevali Projekt Gallus in odprli nov Projekt Trubar. Primožu smo najprej želeli zgolj lepo praznovanje njegove okrogle obletnice, ampak po odzivih na naš decembrskih mednarodni razpis je postalo jasno, da smo zaradi obilice predlogov vstopili v nov projekt.

Vrhunsko umetniško kvaliteto in s pozornostjo načrtovano dostopnost vseh zainteresiranih smo obdržali v doseženih okvirih, program vseh treh slovenskih festivalov (Festival Brežice, Klasikaa Dolenjska in Klasikaa Slovenija) smo izvedli v okviru najbolj optimističnih pričakovanj in z mnogimi predlogi, ki so nastali v zadnjih dveh mesecih naših koncertov, začrtali konture programa za naslednje leto.

V celoti smo ohranili vse naše poslovne prednosti, jih nekoliko tudi razvili in tako ne dvomim, da bo festival v letu 2009 v veselje ne le nam, ki nas zdaj, po zaključenih koncertih čaka manj prijetno pisarniško delo, ampak tudi vsem Vam, ki ste nas podprli in tako številčno obiskali čudovite koncerte, kar smo Vam jih pripravili letos.

Klemen Ramovš,
direktor in umetniški vodja Seviqc Brežice