Znamenita božjepotna cerkev Matere božje stoji na nižjem vrhu Zaplaškega hriba severozahodno od Čateža. Pot do nje vodi iz vasi, kjer v vznožju hriba zidana portalna partija s kipoma Kraljice Marije in Jožefa z detetom označuje začetek ožjega romarskega območja.
V tlorisu cerkev sestavljajo pravokotna ladja s stranskima kapelama, ravno zaključen prezbiterij in zvonika, postavljena ob ladijskem pročelju.
Zunanjščino v neorenesančnem slogu zgrajene cerkve zaznamuje členitev s pilastri z jonskimi kapiteli in profiliranimi venčnimi zidci ter poudarjena rustika, med katero se vrivajo visoka polkrožna okna. Glavno pročelje in fasadi kapel so s trikotnimi čeli in pilastri oblikovani po vzoru antičnih templjev in slavolokov.
Notranjščina cerkve se ponaša s prostorno, višinsko poudarjeno ladjo, prekrito s kasetiranim lesenim stropom, ki je nadomestil prvotnega, uničenega v drugi svetovni vojni. Stene bogatijo pilastri z geometričnimi kapiteli, ki nosijo polkrožne oproge. Pravi zidan obok vidimo le v prezbiteriju, in sicer v križno grebenasti različici. Določen svetlobni akcent prispevajo slikana okna, ki so jih po načrtu B. Putriha izdelali leta 1978. Glavni vsebinski poudarek v cerkvi predstavljajo oltarji.
S samo cerkveno stavbo je neposredno povezana tudi njena bližnja okolica, ki jo zaznamuje za romarske cerkve značilen odprt prostor, tj. travnat plato, obkrožen z velikimi drevesi, večinoma lipami.
Približno dvesto metrov severozahodno od cerkve izvira sredi redkega listnatega gozda Marijin studenec, ki mu ljudje navadno pravijo 'žegnani'. Vodi pripisujejo veliko zdravilno moč, zlasti za očesne bolezni.
Na Čatežu pod Zaplazom živijo ljudje, ki vedo, kaj je prijaznost in kaj se popotnikom in drugim obiskovalcem ponudi ob njihovem obisku. Dolenjci, odkritosrčni in dobrega srca, so na Čatežu navajeni gostov, utrujenih popotnikov in romarjev.