Velenjski grad je eden najlepše ohranjenih gradov v Sloveniji. V zgodovinskih virih se prvič omenja leta 1270. Njegovi prvi lastniki in graditelji so bili gospodje Kunšperški, sledili so jim njihovi sorodniki gospodje Ptujski, nato je postal last družine Liechtensteinskih. Potem je pogosto menjaval lastnike. Družina Wagen von Wagensberg je v 16. stoletju stavbo popolnoma prenovila: že napol trdnjavsko zasnovani grad je spremenila v renesančno rezidenco.
Med pomembnejše lastnike sodita konec 19. stoletja še Karl in Bianca Adamovich. Zadnji lastnik gradu, grof Coronnini Kromberg, ga je uporabljal le kot poletno rezidenco do leta 1943, ko so ga po kapitulaciji Italije Nemci kot italijanskega državljana izgnali iz Velenja.
Po 2. svetovni vojni je grad prešel v last splošnega družbenega premoženja. V njem so uredili stanovanja, veliko notranje opreme je bilo uničene in stavbi je grozil propad.
Ob izgradnji novega mesta Velenje so v Velenju zaradi želje po ohranjanju kulturne dediščine leta 1957 ustanovili Muzej slovenskih premogovnikov, ki je bil kasneje zaradi širitve svojih zbirk preimenovan v Muzej Velenje. Sedež je dobil na Velenjskem gradu, ki je bil zaradi posledic vojne v precej slabem stanju. Zato se je bilo treba najprej lotiti obnove gradu, ki je potekala do devetdesetih let 20. stoletja.
Prva urejena zbirka v muzeju je bila Zbirka slovenskih premogovnikov. To zbirko je dopolnila zbirka ostankov mastodonta, ki so jih našli v Škalah in izjemno pomembno zbirko afriške umetnosti Františka Foita. Danes je v Muzeju Velenje na ogled enajst muzejskih in galerijskih zbirk, Velenjski grad pa poleg muzeja nudi prostor mnogim različnim družabnim in kulturnim prireditvam.