Ko cerkev sv. Roka še ni imela takšnih kažipotov, kot so navzkrižno postavljene kapelice, prav gotovo ni vzbujala tolikšne pozornosti kot danes. Čestokrat se zgodi, da je gradnja cerkve povezana s kakšno legendo, in tudi cerkev sv. Roka, ki se uvršča med slovenske vrhunske umetnostne spomenike, v tem oziru ni nobena izjema. Legenda, ki je zapisana nad vrati, ki peljejo v zakristijo, pripoveduje: ''Leta 1645 je v Ptuju razsajala kuga, od koder sta jo v Šmarje prinesla dva domačina. V kratkem času je pomorila več kot dvesto ljudi in da bi ljubi Bog to nadlogo pregnal, so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je na priprošnjo Matere Božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal skesane in vroče molitve ter kugo mahoma pognal iz dežele.'' Legenda nadaljuje, da so nato verniki nanosili toliko darov, da so na mestu prej neznatne kapelice postavili čarobno lepo cerkev in jo posvetili sv. Roku kot zavetniku zoper kugo.
Oko poznavalca lahko že iz njene zunanjščine, ne da bi prej prebralo letnice, postavi stavbo v 17. stoletje, saj cerkev kaže svoje preprosto sestavljene gmote in oblike. Preprostost stavbe kaže tudi njen tloris, iz katerega je moč razbrati njene tri glavne dele: prezbiterij, nekoliko širšo ladjo in zvonik. V tem obdobju ne bi bilo nič nenavadnega, če bi bila tudi notranjščina cerkve preprosta. Toda le malo kje razlika med zunanjščino in notranjščino tako preseneti kakor prav pri sv. Roku.
Zaradi izjemne akustike se v cerkvi sv. Roka vsako leto odvijejo številni koncerti, tu pa je še vedno živa romarska tradicija. Na praznik župnijske zavetnice Marije Vnebovzete, 15. avgusta, in god sv. Roka, dan kasneje, se tu zbere več tisoč ljudi. Obiskovalci si lahko šmarsko Kalvarijo s cerkvijo sv. Roka ogledajo tudi v spremstvu lokalnih turističnih vodnikov. Vodenje si zagotovijo v TIC-u.