Kakor pravi ustno izročilo, je prva cerkev v Pišecah stala pri izviru Gabernice in je bila posvečena sv. Katarini. Od te cerkve je ohranjen krstni kamen z napisom Fons Baptismalis. To cerkev so leta 1837 prezidali v župnišče. Ker je bila ta cerkev za veliko župnijo premajhna, je bila potrebna nova. Zato so farani leta 1791 vložili prošnjo na velečastiti knezo-škofovski ordinariat. Ta je to naznanil okrožnemu sodišču v Celju, da jim zagotovi za zidanje nove cerkve vso podporo. Ko je škofovski ordinariat javil v Celje, da se bo v Pišecah zidala nova cerkev, je celjski gubernij ukazal, da naj poiščejo vse listine in jih pošljejo v Celje, da jih pregleda in potrdi. Pri tem so sodelovali državno sodstvo v Olimju, okrožni žolnir Jernej in zidarski mojster Wagner. Kmalu nato je videmski dekan dobil dovoljenje, da položi temeljni kamen za novo cerkev z nalogo, da naj večkrat poroča, kako napreduje zidanje cerkve.
Cerkev je bila leta 1795 zgrajena v baročnem slogu in ima eno ladjo, ki je sestavljena iz treh pravokotnikov s tremi oboki in dvema oratorijema. Posvetili so jo leta 1810.
Zvonik je ostal stari, njega so 1825 zvišali in 1863 prekrili z novo baročno streho.
Posebno cenjena in znamenita je slika na slavoločni steni Ecce homo slikarja Adama Weissenkircherja iz Radelj iz konca 17. stoletja. Cerkev ima tri oltarje. Glavni oltar kaže značilnosti prehodnega sloga iz baroka v rokoko iz srede 18. stoletja, stranska oltarja sta iz istega časa in naj bi bila prenesena iz nekdanjega ženskega dominikanskega samostana v Radljah. V atiko glavnega oltarja je postavljena Layerjeva slika Marijinega kronanja. V prezbiteriju najdemo štiri nagrobne plošče rodbine Moscon, nekdanjih lastnikov bližnjega pišečkega gradu.
Arhitektura cerkvenega pročelja odraža poznobaročni slog, ki se izraža v členovitih pilastrih, gredah in segmentnih oknih. V severno in južno nišo sta postavljena kipa sv. Petra in sv. Pavla, v niši trikotnega čela pa stoji kip sv. Mihaela, zavetnika cerkve.
Kasneje je cerkev dobila še fresko na oboku prezbiterija, ki je Fantonijevo delo iz leta 1878, prenovljena 1891, freski v ladji sta pa nastali pod njegovim vplivom. Cerkev je bila zatem opremljena še z orglami, ki jih je leta 1922 izdelal mojster Bromdl iz Maribora.