Razmeroma velika za vaško podružnično cerkev je bila romarska cerkev sv. Roka zgrajena sredi 17. stoletja. Preseneča že od daleč viden velik zvonik, ki so ga k cerkvi prizidali v 18. stoletju in ki prav markantno obvladuje okolico. Po svojih merah presega vse okoliške cerkve, na srečo pa 19. stoletje ni poseglo v kakšnih predelavah ali gradnjah. Cerkev ima tri oltarje, ki so nastali kmalu po izgradnji cerkve. Datiramo jih lahko v pozna šestdeseta leta 17. stoletja. Vsi trije so bili v 19. stoletju temeljito predelani in čeprav so vsi trije primerki zlatih oltarjev, je samo glavni ohranil nekaj svoje stare podobe.
Od likovnih del, ki so vsa nastala v 18. stoletju, velja posebej omeniti delež dolenjskega baročnega slikarja Antona Postla. Opremil je glavni oltar s sliko patrona cerkve sv. Roka, njegova pa sta tudi ex voto Procesija zoper kužne bolezni, kar je razumljivo, saj smo v cerkvi sv. Roka, kjer se mu priporočajo prav proti kužnim boleznim, in slika Snemanje s križa. Posebnost je gotovo iz masivnega kamna sklesana in poslikana prižnica, ki je nastala ob nastanku cerkve. Sprva je imela v reliefu izrezane rozete, kasneje pa jo je Anton Postl poslikal s štirimi evangelisti brez nekega grunda, tako da skoznje prosevajo prvotni popraskani reliefni dekorativni elementi. Pozni barok je dodal cerkveni opremi še Potočnikov križev pot. Pred seboj imamo res redek primer iz poznega 18. stoletja, kjer je vse ohranjeno v celoti: vseh štirinajst slik z originalnimi okviri, dekorativnimi vrhnjimi zaključki in pa, kar je tudi zanimivo, križev pot je ves za šipami, ki so izvirne iz tistega časa. Omembe vreden je še kip sv. Roka iz poznega 17., bolj verjetno pa 18. stoletja.
Cerkev ima ohranjen celoten tlak v ladji in prezbiteriju, in sodi najbrž v čas 18. stoletja. Tako se ta lokalni kamen barvno slikovito ujema z vso notranjo površino cerkve, pa tudi s kamnito prižnico, ki je izdelana iz istega materiala.