Dobrnič, središče severnega dela Suhe krajine in največji kraj v Dobrniški kotlini se prvič omenja l. 1136, kot župnija pa l. 1296. Staro jedro naselja je zaokroženi trg s cerkvijo sv. Jurija. V začetku srednjega veka je Dobrnič postal središče pražupnije, ki je bila l. 1399 pridružena Stiškemu samostanu. Prva cerkev je l. 1718 pogorela. Sedanjo baročno cerkev so začeli graditi l. 1777 po načrtih iz krogov arhitekta Leopolda Hoferja, bogoslužnemu namenu pa je bila predana l. 1785. Glavni oltar iz 19. st. je posvečen farnemu zavetniku sv. Juriju, stranska oltarja v plitvih kapelah pa sv. Antonu Padovanskemu in Žalostni Materi Božji. Pri starem krstnem kamnu sta bila krščena misijonarski škof med ameriškimi Indijanci Friderik Irenej Baraga (1797 – 1868) in upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar (roj. l. 1920 na Grmadi pri Trebnjem). V cerkvi je doprsni kip škofa Barage, delo akademskega kiparja Alojzija Progarja, rojenega v bližnji Mirni Peči. Križev pot je delo slikarja Simona Ogrina iz leta 1885, v cerkvi pa je tudi platno Antona Postla. Spovednici sta narejeni po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, železna vrata pri Baragovem krstnem kamnu po načrtih arhitekta Valentinčiča, vetrolovna vrata pa po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika. Orgle iz l. 1968 imajo 21 registrov, načrt za orgelsko omaro pa je delo arhitektke Erne Tomšič. Cerkvene klopi so delo mizarja Jožeta Petka iz Dobrniča. Dobrniška župnija ima tudi osem podružničnih cerkva.

Med zanimivostmi v bližnji okolici Dobrniča velja omeniti pestro in razgibano krajino, vinogradniško območje Lisca in Šmavra, ostanke gradu Kozjek in Šumberk, Baragovo rojstno hišo z dvema spominskima sobama v Mali vasi, muzej na prostem Jurjevo domačijo na Občinah ter spominsko sobo 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v kulturnem domu v Dobrniču.